CM Free Članek #5

Zakaj “cron” ni dovolj:

Časovni motor v ozadju sistema.

Ko začne sistem dobivati časovne roke, se pojavi novo vprašanje: kdo bo pazil na čas?

Kdo bo preveril, da je začasni zadržek potekel?

Kdo bo ugotovil, da je bonus za zgodnje plačilo potekel?

Kdo bo poslal opomnik pred zadnjim rokom plačila?

Kdo bo označil, da je zunanji koledar treba osvežiti?

V Linux svetu je prvi odgovor pogosto cron. Cron ob določeni uri zažene skripto. To je preprosto in zelo uporabno.

Ampak pri razvoju CM PRO se je pokazalo, da ne potrebujem samo cron skript. Potrebujem notranji časovni motor.

Razlika je pomembna.

Cron je budilka. Časovni motor pa je tisti, ki se zbudi, pogleda seznam nalog in odloči, kaj je res zapadlo.

Če cron vsakih 15 minut samo reče: “zbudi se”, mora sistem sam preveriti:

- kateri job je omogočen, - kdaj je zadnjič tekel, - ali je zdaj res čas zanj, - ali je že zaklenjen, - kaj sme spremeniti, - kaj mora zapisati v log.

Tako poslovna logika ne živi v operacijskem sistemu, ampak znotraj aplikacije.

To je pomembno tudi zato, ker ni vsaka namestitev enaka. Nekje je na voljo Linux cron. Drugje morda hosting scheduler. Kje drugje ročni zagon. Kasneje lahko tudi mobilni ali zunanji nadzorni ping.

Ampak v vseh primerih mora veljati isto pravilo:

Budilka samo zbudi sistem. Sistem sam odloči, kaj mora narediti. Tak časovni motor mora biti previden. Če se zažene dvakrat, ne sme dvakrat poslati istega opomnika. Če se nekaj prekine, ne sme pustiti sistema v nejasnem stanju. Če nekaj spremeni, mora to zapisati. Zato časovni motor ni samo tehnični dodatek. Je del zaupanja v sistem.

Pri majhni nastanitvi se morda zdi, da je to preveč. Toda ravno pri majhni nastanitvi je lastnik pogosto sam za vse. Če sistem zna paziti na roke, opozorila in varnostne procese, lastniku ne jemlje nadzora.

Ravno nasprotno: vrača mu pregled.

Cron je ura.

Time Engine je nočni paznik.