CM Bottle: sporočilo v steklenici za odprto digitalno prihodnost
CM Bottle: sporočilo v steklenici za odprto digitalno prihodnost
Pred kratkim sem skoraj po naključju naletel na članek z naslovom Why we built OpenLinker. Ime me je seveda pritegnilo. OpenLinker se predstavlja kot odprtokodni channel manager, zato sem sprva pričakoval zgodbo, ki bo vsaj deloma povezana z nastanitvami.
Motil sem se — in prav zato je bilo odkritje toliko zanimivejše.
OpenLinker ni channel manager za hotele, apartmaje in rezervacijske portale. Namenjen je e-trgovini. Povezuje spletne trgovine, prodajne platforme, zaloge, naročila, dostavne službe in računovodske sisteme. Kljub povsem drugi dejavnosti pa sem med branjem njihove zgodbe dobival vse močnejši občutek, da berem o poti, po kateri tudi sam že nekaj časa stopam s CM Free, CM PRO in širšo zamislijo CM ECO.
Dve različni panogi, skoraj isti problem
OpenLinker je nastal iz ponavljajoče se težave. Njihove stranke so uporabljale drage zaprte platforme, pri katerih so plačevale vedno več, ko je raslo število naročil. Hkrati teh sistemov niso mogle resnično prilagoditi svojim poslovnim pravilom, podatki in znanje podjetja pa so ostajali ujeti v rešitvi nekoga drugega.
Njihov odgovor je bil odprto, samostojno nameščeno jedro, ki ostane v lasti uporabnika. Posamezne trgovine, tržnice in zunanje storitve se nanj priključujejo prek jasno določenih vmesnikov in adapterjev.
Ob tem sem se ustavil.
To je namreč zelo blizu osnovni ideji CM ECO. Tudi pri njem ni bistvo v tem, da bi morala ena aplikacija vsebovati prav vse funkcije tega sveta. Jedro naj ostane stabilno, podatki naj ostanejo pri uporabniku, zunanji partner ali razvijalec pa za povezavo ne potrebuje poznavanja celotne notranjosti sistema. Poznati mora dogovorjeni komunikacijski jezik in pravila priklopa.
Adapter prevaja. Jedro odloča. Posamezni modul pa je mogoče priključiti, zamenjati ali odstraniti, ne da bi zaradi tega podrli celotno hišo.
Do zelo podobnega odgovora smo torej prišli v dveh različnih panogah in neodvisno drug od drugega.
Ne proti zaslužku, ampak proti trajni renti
V ozadju takšne arhitekture ni samo tehnično vprašanje. Gre tudi za vprašanje, komu pripada ustvarjena vrednost.
Nimam nič proti zaslužku. Tudi sam rad pošteno zaslužim. Razvijalec mora biti plačan za svoje znanje, ponudnik podpore za svojo dosegljivost, izdelovalec konektorja pa za delo, ki ga je vložil v zanesljivo povezavo.
Težava nastane, ko zaslužek ni več posledica ustvarjene vrednosti, ampak posledica nadzora nad vrati. Uporabnik nato ne plačuje zato, ker je nekdo zanj opravil novo delo, temveč zato, ker brez dovoljenja lastnika platforme ne more več do lastnih podatkov, pravil ali poslovnih povezav.
Odprto jedro in zamenljivi adapterji ponujajo drugačen model. Uporabnik ima sistem in podatke. Razvijalci, lokalni ponudniki ter specializirana podjetja pa lahko zaslužijo z namestitvijo, prilagoditvami, podporo in razvojem dejansko potrebnih povezav.
Denar tako ne odteka nujno samo enemu velikemu posredniku. Lahko se bolj smiselno razporedi med ljudi, ki vrednost resnično ustvarjajo.
Odprta koda sama po sebi seveda ne zagotavlja pravičnega sveta. Tudi okoli nje lahko nastanejo novi veliki igralci in nove oblike odvisnosti. Toda odprt komunikacijski dogovor in možnost zamenjave ponudnika vsaj zmanjšata moč tistega, ki bi želel zakleniti celotno verigo.
Morda CM Community ne potrebuje samo nastanitev
Med razmišljanjem o OpenLinkerju se mi je začelo zastavljati novo vprašanje.
Kaj če CM Community ni nujno samo skupnost uporabnikov channel managerja za nastanitve?
CM Free, Plus in PRO lahko še naprej ostanejo jasno usmerjeni v apartmaje, manjše ponudnike nastanitev in njihovo vsakodnevno delo. Tam so nastali, tam rešujejo konkretne probleme in tam imajo svoj smisel.
Toda načela CM ECO niso nujno omejena na koledar, rezervacijo ali gosta.
Lastništvo podatkov, odprto jedro, vir resnice, jasno določeni komunikacijski vmesniki in zamenljivi adapterji so pomembni tudi za spletno trgovino, lokalno energetiko, kmetijstvo, servisne dejavnosti, društva in številne druge majhne sisteme.
Vsaka panoga lahko ohrani svoje jedro in svoja poslovna pravila. Za sodelovanje pa ni nujno, da vse aplikacije pripadajo istemu podjetju ali živijo znotraj iste platforme. Potrebujejo predvsem dovolj jasen dogovor, da se razumejo.
Morda zato prihodnost ni ena ogromna aplikacija, ki poskuša postati vse za vse. Morda jo bodo sestavljala številna samostojna jedra, ki se znajo varno pogovarjati med seboj.
V takem svetu CM za nastanitve ni končna meja. Je prva delujoča izvedba in dokaz, da je mogoče začeti pri majhnem, resničnem problemu ter iz njega razviti širša načela.
Sporočilo brez ponudbe
Ko sem to spoznanje ubesedil, sem ljudem pri OpenLinkerju poslal dopis.
Nisem jim ponujal partnerstva, investicije ali nove velike poslovne strategije. Nisem jih prosil, naj uporabljajo moj sistem, in nisem trdil, da imamo že izdelan univerzalni protokol za povezovanje sveta.
Samo povedal sem jim, da je nekdo v Sloveniji, v povsem drugi dejavnosti, prišel do zelo podobnih zaključkov.
Vprašal sem jih, ali je mogoče, da skupnost okoli takšnih projektov sploh ne pripada več eni sami panogi. Ali morda vsi zaznavamo isti globlji problem: kako povezovati samostojne sisteme, ne da bi morali zaradi tega vsi vstopiti v eno zaprto platformo.
Odgovora ne pričakujem in ga tudi ne zahtevam. Sporočilo lahko izzveni v prazno. Morda ga bo nekdo samo bežno prebral. Morda pa se bo nekdo za trenutek ustavil in pomislil: »Tudi mi smo opazili isto.«
Včasih je že to dovolj dober razlog, da človek pozdravi.
CM Bottle
Po poslanem dopisu se je skoraj v šali rodilo novo ime: CM Bottle.
Sporočilo v steklenici, poslano v digitalno morje.
Ne množična marketinška kampanja. Ne avtomatizirano nabiranje kontaktov. Ne prodajni lijak, v katerem je vsak človek samo še potencialna konverzija.
CM Bottle bi lahko pomenil nekaj veliko preprostejšega in bolj človeškega: premišljen stik s projektom ali človekom, ki ga še ne poznamo, vendar v njegovem delu prepoznamo sorodno načelo.
Sporočilo bi reklo:
> Tukaj smo. Tudi mi gradimo v tej smeri. Morda se nekoč srečamo na isti obali.
CM Connector povezuje sisteme.
CM Bottle pa išče ljudi.
Morda bo ostal samo ime tega prvega sporočila. Morda pa bo nekoč postal del CM Community — prostor, kjer se odprti projekti iz različnih panog odkrijejo, pozdravijo in si pokažejo, da po tej poti ne hodijo sami.
Majhen prispevek k drugačnemu svetu
Ne domišljam si, da lahko en brezplačen channel manager ali en poslan dopis spremeni svetovno ekonomijo. Toda tudi veliki premiki se redko začnejo kot veliki sistemi. Pogosto se začnejo kot majhna odločitev, da bomo neko stvar naredili drugače.
Da podatkov ne bomo zaprli samo zato, ker jih lahko.
Da povezave ne bomo namenoma otežili zato, da bi zaračunavali prehod.
Da bomo ljudem omogočili zamenjavo posameznega dela, ne da bi morali zavreči vse drugo.
In da bomo nekaj koristnega včasih ustvarili tudi zato, ker je prav, da obstaja — ne samo zato, ker lahko iz njega iztisnemo največji možni prihodek.
To je moj mali prispevek k dobrobiti družbe. CM Free je njegov prvi oprijemljivi del. CM ECO je zamisel o povezovanju. CM Community pa morda sčasoma postane nekaj širšega od skupnosti nastanitev.
CM Bottle je za zdaj samo prva steklenica.
Zdaj naj jo morje odnese po svoje.
---
Povezave