🇸🇮 Od zaprtih sistemov umetne inteligence do decentraliziranega sprejema z umetno inteligenco: kako lahko ponudniki znova prevzamejo nadzor nad svojimi rezervacijami
Avtorja: Viljem Dvojmoč (CM Free) in Rouiada Abbas (Vacation Rental Protocol)
Predstavljajte si, da gost v pogovoru z asistentom z umetno inteligenco (UI) preprosto napiše naslednje:
»Iščem apartma v Radovljici za prihajajoči konec tedna. Želel bi spiti jutranjo kavo ob pogledu na Julijske Alpe, zvečer pa uživati v miru in tišini.«
Namesto da bi sistem zgolj prikazal seznam splošnih rezultatov iskanja, UI gostu pomaga najti ustreznega ponudnika nastanitve, neposredno preveri razpoložljivost in cene ter gosta usmeri k izvedbi rezervacije prek ponudnikovega lastnega sistema.
Prihodnja različica takšnega sistema bi lahko omogočila tudi začasno rezervacijo (blokado) izbranih datumov in generiranje povezave za plačilo. Trenutna arhitektura podpira iskanje in preverjanje razpoložljivosti, medtem ko sam postopek rezervacije poteka znotraj obstoječega sistema ponudnika.
Brez obveznega posrednika. Več nadzora nad odnosom med gostom in ponudnikom.
To ni znanstvena fantastika. Tehnologije, potrebne za razvoj takšnih rešitev, že obstajajo. Pravi izziv je njihovo povezovanje v odprt, uporaben in varen sistem.
Težava: Kdo odloča, do katerih ponudnikov lahko dostopajo agenti z umetno inteligenco?
V zadnjih letih se je pojavilo veliko načinov za povezovanje umetne inteligence z zunanjimi storitvami. Podjetje OpenAI je razvilo ekosistem GPT in možnosti za povezovanje UI z zunanjimi orodji. Google ponuja možnosti za povezovanje modelov Gemini z različnimi aplikacijami in storitvami. Podobne rešitve razvijajo tudi drugi ponudniki.
Vendar pa se pri vseh teh pristopih poraja pomembno vprašanje: kako agent z umetno inteligenco sploh odkrije ponudnika in kako lahko dostopa do njegovih storitev?
Integracije so pogosto odvisne od zmožnosti določene platforme, orodij, ki jih ta ponuja, uporabniških dovoljenj in pravilnikov ponudnika storitev umetne inteligence. Razvijalci zato ne morejo samodejno predvidevati, da bodo njihove aplikacije dostopne uporabnikom prek vseh vmesnikov z umetno inteligenco.
Pojavlja se nova oblika odvisnosti. Ponudniki niso več odvisni zgolj od platform za rezervacije, temveč lahko postanejo odvisni tudi od ekosistemov umetne inteligence. Zato je smiselno postaviti drugačno vprašanje:
Kaj če ponudnikom ne bi bilo treba čakati na vključitev v centralizirano tržnico, da bi postali dostopni agentom umetne inteligence?
Rešitev ni nujno še ena tržnica. Lahko gre za obrnjen način odkrivanja.
Tu nastopi koncept »priključka za umetno inteligenco« (AI Docking Port).
Predstavljajte si, da ponudnik – ali njegov upravitelj kanalov (channel manager) – na svoji domeni objavi strukturiran opis razpoložljivih storitev, s čimer te storitve postanejo odkrite za združljive programske sisteme.
Ta opis deluje kot digitalna vstopna točka. Agentu umetne inteligence lahko pomaga ugotoviti:
- kdo je ponudnik in katere storitve ponuja;
- kje preveriti razpoložljivost in cene;
- katera pravila rezervacije veljajo;
- kako zahtevati začasno rezervacijo (t. i. »pridržanje«) v okviru dovoljenih možnosti;
- kje lahko gost varno nadaljuje postopek rezervacije in plačila.
Pomembno je poudariti, da ta opis ni zgolj predstavitvena spletna stran. Njegova vrednost je v povezavi z dejanskimi, strojno berljivimi storitvami.
Sloj podpisovanja ni zgolj zamisel za prihodnost – obstaja že danes. apartmamatevz.si podpisuje svoje ponudbe v okviru protokola VRP (Vacation Rental Protocol) z uporabo ključa Ed25519, objavljenega na lastni domeni. Vsak agent lahko neodvisno preveri, ali cena, datumi ali pogoji dejansko izvirajo od ponudnika nastanitve. V razvoju je še povezava med tem slojem in zgoraj omenjeno vstopno točko: omogočiti, da rezultat iskanja (t. i. »Reception«) vsebuje neposredno povezavo do podpisane ponudbe. Tako lahko agent, ki do ponudbe pride prek iskanja, takoj preide na preverjanje, ne da bi moral ugibati, kje iskati.
Agentu ni več treba pridobivati vseh informacij iz opisa na centralizirani platformi. Lahko obišče neposredni vir, preveri podatke in uporabi razpoložljive funkcije.
Seveda objava takšne vstopne točke še ne zagotavlja, da jo bo vsak agent samodejno odkril ali razumel. Še vedno so potrebni ustrezni protokoli, dostop do podatkov in podpora na strani agenta.
Kljub temu ta arhitektura ponudnikom omogoča, da svoje storitve pripravijo za neposreden dostop, ne da bi bili nujno odvisni od ene same centralizirane platforme.
Različni standardi, različne vloge
Takšna arhitektura ni odvisna od enega samega protokola. Bistveno je, da različne tehnologije opravljajo različne naloge.
Schema.org in JSON-LD omogočata strukturiran opis ponudnikov in njihovih ponudb. Protokol VRP (Vacation Rental Protocol) omogoča, da ponudnik na svoji domeni podpiše vsako ponudbo za bivanje, s čimer lahko agent preveri, ali cena, datumi in pogoji res izvirajo od ponudnika; podpisana ponudba vsebuje tudi naslov za rezervacijo na ponudnikovi domeni. Sam postopek rezervacije je določen na strani ponudnika (vozlišča), ne pa s protokolom. Protokol MCP (Model Context Protocol) pa aplikacijam umetne inteligence omogoča dostop do orodij in virov, ki jih ponuja strežnik.
AI Docking Port lahko poveže te plasti s pomočjo odkrivanja in usmerjanja: agentu pomaga najti ustrezen vir, razumeti, kaj ta ponuja, in določiti nadaljnje korake.
To niso medsebojno zamenljivi standardi. Gre za morebitne gradnike širšega sistema.
Ključna zamisel je preprosta: javni opis ponudnika, preverjanje dejanske razpoložljivosti in izvedba rezervacije so tri različne naloge. Zanesljiv proces jih mora povezati, ne da bi pri tem prišlo do zamenjave njihovih vlog.
Kdo ohranja nadzor?
V bolj decentralizirani arhitekturi se te vloge spremenijo. Do odkrivanja lahko prihaja prek javnih opisov in odprtih protokolov, namesto da bi bilo omejeno zgolj na eno samo platformo. Za samo ponudbo lahko še naprej veljajo pravila ponudnika, namesto pravil sistema, ki ga agent v danem trenutku poizveduje. Ko je agent pripravljen na rezervacijo, ga je mogoče usmeriti neposredno k ponudniku, namesto da bi potekal prek vmesne plasti, ki odloča v imenu ponudnika.
To ne pomeni, da so centralizirane platforme nujno slabe ali da bodo vsi ponudniki nastanitev želeli delovati brez njih. Platforme OTA (spletne potovalne agencije) zagotavljajo doseg, prepoznavnost in druge dragocene storitve.
Vprašanje je le, ali morajo biti te platforme edini način za doseganje gostov.
Ponudniki nastanitev bi morali imeti možnost, da poleg svojih obstoječih distribucijskih kanalov zagotovijo tudi neposreden, strojno berljiv dostop do svoje ponudbe. Tako se lahko sami odločijo, katere kanale bodo uporabljali in pod kakšnimi pogoji.
Dva načina uporabe tega pristopa
Ta pristop lahko podpira različne vrste vmesnikov umetne inteligence (AI).
1. Neposredne povezave med agentom in orodji
Trenutno je v razvoju neposredna povezava prek protokola MCP ali podobnega protokola. Ta bi agentu omogočila strukturirano klicanje funkcij, vključno s preverjanjem razpoložljivosti in cen.
Gre za smer razvoja in ne za že delujočo integracijo. Trenutno vstopna točka uporablja lasten odprt protokol.
Takšen pristop je koristen v sistemih, ki podpirajo tovrstne integracije.
2. Odkrivanje prek spleta in strukturiranih podatkov
Druga možnost je, da agent ponudnika odkrije s pomočjo spletnega iskanja, strukturiranih podatkov ali javnega manifesta. Nato lahko uporabnika usmeri v sistem ponudnika, kjer je mogoče preveriti razpoložljivost in cene ter opraviti rezervacijo.
Ta pristop je lahko uporaben tudi v primerih, ko vmesnik umetne inteligence ne omogoča poljubnega klicanja zunanjih orodij.
Vendar pa sta iskanje ponudnika in samostojna izvedba rezervacije dve različni stvari. Prvo je mogoče doseči zgolj s spletnim iskanjem, medtem ko drugo zahteva ustrezno podporo in varen postopek izvedbe.
Od odkrivanja do rezervacije: Trije ključni koraki
Da bi decentraliziran sistem sprejema z umetno inteligenco v praksi deloval, mora povezovati tri ravni.
Odkrivanje: Agent mora ugotoviti, da ponudnik obstaja, in določiti, kje so dostopni njegovi podatki – trenutno prek sistema Reception ali prek mehanizma za odkrivanje StayIntent, ki je del sistema VRP.
Preverjanje: Sistem ponudnika mora posredovati trenutno razpoložljivost, veljavne cene in pogoje rezervacije. Agent se mora zanašati na podatke iz vira in ne na lastne predpostavke – konkretno na ponudbo gostitelja, ki je podpisana s strani sistema VRP.
Izvedba: Če želi gost nadaljevati, mora sistem omogočati varen postopek rezervacije. V praksi to pomeni uporabo povezave direct_booking_url, ki je vključena v preverjeno ponudbo in vodi na lastno domeno gostitelja.
Zadnji korak zahteva posebno previdnost. Začasna rezervacija (pridržanje termina), obdelava plačila in potrditev končne rezervacije morajo biti jasno ločeni koraki. Povezave za plačilo morajo biti varne, pogoji pa pregledni. Umetna inteligenca lahko pomaga pri izbiri in izvedbi, vendar mora biti jasno, kdo sprejme rezervacijo, kdo prejme plačilo in kdo je odgovoren za izpolnitev pogodbenih obveznosti.
Decentralizacija ne pomeni odsotnosti pravil ali odgovornosti. Pomeni, da ponudniku ni treba nujno prepustiti celotnega odnosa s stranko centraliziranemu posredniku.
Plast za preverjanje že obstaja
Prispevala Rouiada Abbas, avtorica protokola Vacation Rental Protocol.
Drugi od zgoraj navedenih treh korakov – preverjanje – ne zahteva čakanja. Protokol za oddajanje počitniških nastanitev (Vacation Rental Protocol – VRP) je odprt standard (licenca CC0), pri katerem gostiteljeva domena podpiše vsako ponudbo za bivanje s ključem Ed25519, objavljenim na tej domeni. Vsak agent lahko prek običajne povezave HTTPS preveri, ali so cena, datumi in pogoji res prišli od gostitelja in ali med prenosom niso bili spremenjeni; podpisana ponudba poleg tega vsebuje naslov za rezervacijo na gostiteljevi domeni. Brez registra, brez ključa API, brez odobritve.
Trenutno protokol poganjata dva neodvisna vozlišča: referenčno vozlišče villaakerlyckan.se in apartmamatevz.si, ki ga je na podlagi specifikacije razvil Viljem Dvojmoč, soavtor tega članka. Naslov za odkrivanje v okviru protokola, /.well-known/vacation-rental.json, je registriran pri organizaciji IANA, protokol VRP pa je vključen tudi v skupnostno skupino W3C za skladnost in primerjalno ocenjevanje agentov (W3C Agent Conformance and Benchmarking Community Group).
Kako se komponenta »Reception« (sprejemna točka) v okviru sistema »AI Docking Port« povezuje s protokolom VRP, je podrobno opisano na spletni strani vacationrentalprotocol.com/docs/interop/cm-ai-docking-port: komponenta »Reception« poišče razpoložljive nastanitve, gostiteljeva podpisana ponudba služi kot dokazilo, gost pa rezervacijo opravi na gostiteljevi domeni. Odkrivanje, preverjanje, rezervacija: trije sloji, trije dokumenti, nadzor pa ostaja v rokah gostitelja.
Zakaj je to pomembno za Slovenijo?
V Sloveniji, kjer številne nastanitvene obrate vodijo manjši ponudniki, je vprašanje neposredne dostopnosti še posebej pomembno.
Apartma ima lahko odlično lokacijo, pošteno ceno in gostoljubnega gostitelja, vendar lastniku morda primanjkuje sredstev za razvoj lastne, kompleksne tehnološke infrastrukture.
Če bi obstoječi sistem za upravljanje kanalov (t. i. *channel manager*) lahko objavil standardizirano vstopno točko za agente umetne inteligence, bi gostitelj pridobil dodaten način, da postane dostopen programskim sistemom. Pri tem mu ne bi bilo treba razvijati lastnega modela umetne inteligence ali vzpostavljati povsem ločenega sistema za rezervacije.
Upravitelj kanalov bi še naprej upravljal z razpoložljivostjo, cenami in rezervacijami. Odprti protokoli bi drugim sistemom omogočili dostop do teh funkcij na nadzorovan in dogovorjen način.
To bi lahko bilo pomembno tudi za manjše destinacije. Namesto da bi bile njihove možnosti nastanitve vidne le v velikih katalogih, bi lahko postale dostopne različnim agentom umetne inteligence, ki iščejo ponudbe na podlagi specifičnih potreb gostov.
Takšna vidnost ni samodejna in je ni mogoče zagotoviti zgolj z objavo manifesta. Potrebni bodo združljivost, zanesljivi podatki in agenti, ki dejansko uporabljajo te zmogljivosti.
Kljub temu tehnični temelji za drugačen model že obstajajo.
Kaj naj sledi?
Namesto gradnje še enega zaprtega trga bi bilo smiselno raziskati odprto infrastrukturo, ki jo lahko uporabljajo različni ponudniki.
Možni naslednji koraki vključujejo:
- opredelitev jasnega, javno dostopnega opisa storitev in načina njihovega odkrivanja;
- povezovanje obstoječih standardov za opisovanje ponudb, obravnavo rezervacij in dostop do orodij;
- ustvarjanje preprostega priklopnega priključka za umetno inteligenco, ki ga lahko uporabljajo upravljavci kanalov ali ponudniki nastanitev;
- prikaz celotnega poteka dela z resničnimi podatki, od odkrivanja in preverjanja razpoložljivosti do varne rezervacije;
- jasna opredelitev pravil glede zasebnosti, dovoljenj, plačil in odgovornosti.
Pomembno je, da ta infrastruktura ne bi smela zahtevati, da vsak ponudnik gradi vse iz nič. Če je mogoče obstoječe sisteme povezati prek odprtih vmesnikov, se ovira za vstop bistveno zmanjša.
Most, ki ne potrebuje enega samega vratarja
Prihodnost rezervacij, ki jih poganja umetna inteligenca, ne bo odvisna samo od tega, kateri model deluje najbolje. Odvisna bo tudi od tega, kdo lahko dostopa do ponudnikov in pod kakšnimi pogoji.
Ena od možnih prihodnosti je nova generacija zaprtih trgov z umetno inteligenco, kjer ponudniki tekmujejo za mesto v katalogu in dovoljenje za dostop do uporabnikov.
Druga možnost je bolj odprta infrastruktura, v kateri ponudniki objavljajo svoje storitve, agenti umetne inteligence jih odkrivajo, preverjajo podatke neposredno pri viru in pomagajo uporabnikom pri samih ponudnikih.
Priklopna vrata umetne inteligence (AI Docking Port) so koncept za takšno vstopno točko. Njegova vrednost ni v tem, da bi nadomestila vsak obstoječi standard ali platformo, temveč v tem, da bi jim omogočila sodelovanje, ne da bi bila odvisna od enega samega centraliziranega trga.
Tehnologije, potrebne za izgradnjo posameznih delov takega sistema, že obstajajo. Preostali izzivi se nanašajo predvsem na povezljivost, implementacijo in širšo uporabo.
Morda je čas, da ponudniki nehajo čakati, da jih platforme umetne inteligence vključijo v svoje kataloge.
Morda je čas, da vzpostavijo lastne vstopne točke in agentom umetne inteligence omogočijo neposreden dostop do njih.